SLG CeljeSLG Celje

Ivan Cankar in avtorska ekipa

Na klancu (45.9652º N, 14.2959º E)

Po motivih iz romana Ivana Cankarja Na klancu

Režiser Tin Grabnar

Dokumentarno-zgodovinska fikcija
Krstna uprizoritev

vecteezy_design-illustration-graphic-of-bus-icon-with-line-style-and_54812447 na pot do Cankarjevega Klanca se bomo odpravili z avtobusom 

Trajanje: 330 min, vključno z odmori in pogostitvijo

vsebina
zasedba
gledališki list
galerija
video
kritike
vsebina
zasedba
gledališki list
galerija
kritike

Cankarjev roman Na klancu (1902) je eno izmed ključnih del slovenske moderne. Je pretresljiv portret družbene realnosti iz začetka dvajsetega stoletja in hkrati subtilna analiza posameznikove intime. Gre za socialno-realistični roman, ki tematizira revščino in družbeno nepravičnost; izpostavlja trpljenje žensk ter ponuja temeljito zgodovinsko analizo podeželskega življenja. Cankar skozi Franckino usodo izriše brezizhoden položaj dekleta iz siromašne družine. Njen vsakdanjik zaznamujejo nenehno odrekanje, skrb za družinske člane ter nemoč, da bi se izvila iz začaranega kroga revščine. Podeželje je tako rekoč vtkano v vse pore njenega obstoja. S kontekstom v katerega se je rodila, je bila determinirana. Kako pa je na podeželju danes? Kakšen je vsakdanjik kmetov, ki se morajo spopadati z drastičnimi spremembami vremenskih vzorcev, uničujočo konkurenco multinacionalk, družbeno stigmatizacijo in vse večjimi ekonomskimi pritiski? Da bi poiskali odgovore na ta kompleksna vprašanja, se v tej neobičajni gledališki izkušnji odpravimo v samo središče Cankarjevega romana. Sedemo v avtobus in se odpeljemo vse do Vrhnike, na Klanec. 
Družbeni napredek, tehnološki razvoj in neverjetna hitrost globalizacije ustvarjajo iluzijo, da smo med seboj vse bolj povezani. Hkrati pa nam ekonomsko razslojevanje, naraščajoče psihološke stiske, vse bolj agresivne oblike javnega izražanja in ekstremna politična polarizacija, pričajo o tem, da pravzaprav živimo v različnih svetovih, ki se razhajajo. In prav zaradi teh razhajanj je danes ključnega pomena razvijati občutljivost za različne kontekste; vzpostavljati dialog s tistim, kar nam je neznano. Gledališče, ki je v svojem bistvu srečanje različnih ljudi, različnih miselnosti in različnih pogledov na svet, lahko tukaj opravi ključno vlogo. V tem neobičajnem gledališkem doživetju, ki smo ga poimenovali Na klancu (45.9652° N, 14.2959° E), scela izkoristimo ta uprizoritveni potencial ter se skupaj z občinstvom iz udobnega mestnega središča odpeljemo na podeželje. Sprehajamo se po poteh Cankarjevega romana: stopamo pa neobdelani njivi, srečamo se z okoliškimi kmeti in obiščemo hišo, kjer se je Francka borila za bolj dostojno življenje. Danes je tam avtocesta. Danes je tam bencinska črpalka. Danes je tam kavarna, kjer se lahko okrepčamo. Pokrajina iz izvornega romana je popolnoma predrugačena. Vanjo je vklesan neustavljiv tok časa, ki je skoraj dokončno pomendral preteklost. Z raziskovanjem prostorov, kjer se dogaja izhodiščna zgodba, pogledamo v razmerje med sedanjostjo in zgodovino. Kje se je potikala Francka? Kako je živela? In kako je njen čas drugačen od našega?
Cankar skozi Franckino usodo izriše brezizhoden položaj malega človeka, pri čemer ne pozabi na globoko etično in človeško sporočilo – na moč sočutja, dostojanstva in tihega kljubovanja. S tem ko sestopimo iz svojega lagodnega meščanskega okolja in se odpravimo v srce slovenskega podeželskega življenja, se vsaj malo približamo Cankarjevim željam: v družbi spodbujati medsebojno razumevanje, konformiste soočati z nepredvidljivim, raziskovati, širiti obzorja svojega znanja in upoštevati razum.

»Gledališče ni le prostor za pripovedovanje zgodb, temveč tudi kraj, kjer lahko skupaj razmišljamo o svetu, ki nas obdaja. Skupaj lahko razmišljamo o prihodnosti, ki si jo želimo. V trenutku globalnih kriz si gledališče preprosto ne more več privoščiti tišine. Če želi ostati relevantno, mora znova in znova iskati načine, kako se odzvati, sodelovati in spodbujati k razumevanju ter solidarnosti,«
je prepričan režiser. 

»In Francki se je zazdelo mahoma vse tako umazano, grdo, žalostno, da bi sedla v kot pri durih in bi zaspala in bi se ne zbudila nikoli več.«
(Na klancu)

Režiser Tin Grabnar
Dramaturga Benjamin Krnetić, Mojca Redjko
Scenografka Sara Slivnik
Kostumografka Tina Bonča
Avtorica glasbe in oblikovalka zvoka Mateja Starič
Oblikovalec svetlobe Gregor Kuhar 
Lektorica Živa Čebulj
Asistentka scenografke Katarina Prislan
Organizator lokacij Tadej Koren Šmid

Igrajo
Žan Brelih Hatunić
Lucija Harum
Rastko Krošl
Urban Kuntarič 
Barbara Medvešček
Manca Ogorevc     
Tanja Potočnik
Tarek Rashid
Tina Resman, k. g.
Lovro Zafred
Branko Završan

Premiera 10. junija 2026, na poti 

V predstavi nastopajo otroci, vključeni v gledališke dejavnosti Pionirskega doma v Ljubljani, z mentorico Niko Juvan, gledališko pedagoginjo, ki v predstavi igra nogometno trenerko.

V predstavi so uporabljeni citatni odlomki iz pesmi
Counting days – glasba, besedilo in izvedba Melodrom
Dan najlepših sanj – glasba in besedilo Aleksander Kogoj, izvedba Regina Kogoj 
Gozdovi v mesečini – glasba Slavko in Vilko Avsenik, izvedba Cita Galič
Gravitacija – glasba Gorazd Sedmak, besedilo Gorazd Sedmak in Damijan Barut, izvedba Zmelkoow
Hir aj kam, hir aj go – glasba, besedilo in izvedba Magnifico
Iz pekla do raja – glasba in besedilo Jan Plestenjak, izvedba Jan Plestenjak in Eva Moškon 
Je treba delat – glasba, besedilo in izvedba Adi Smolar
Kje so moje rožice (ljudska) – izvedba Tomaž Plahutnik
Poj, kitara mojega srca – glasba Milan Ferlež, besedilo Elza Budau, izvedba Majda Sepe
Poletna noč – glasba Mojmir Sepe, besedilo Elza Budau, izvedba Marjana Deržaj
Pozni cvet – glasba Rudi Bardorfer, izvedba Cita Galič
Prišla bo pomlad (ljudska) – izvedba Irena Zdolšek
Sanjarija – glasba Anton Lajovic, izvedba @nourskean1039
September – glasba, besedilo in izvedba Melodrom
V Ljubljano – glasba Ati Soss, besedilo Svetlana Makarovič, izvedba Marjana Deržaj

V predstavi so uporabljeni citatni odlomki iz besedil
Boris Merhar, spremna beseda k Ivan Cankar, Na klancu. Knjižnica Kondor; zv. 57. V Ljubljani: Mladinska knjiga, 1963. 
Marcel Štefančič, Eseji o največjem. Za misli YouTube kanal. Knjižnica Otona Župančiča, 17. december 2018. /fonogram/

Vodja predstave Saša Kroflič • Šepetalka Maša Grajžel • Lučni mojstri Žiga Besal, Amadej Canjuga, Andraž Ratej, Darjan Čerenak • Tonska mojstra Luka Drmič, Adrian Drago Poprijan • Rekviziter Roman Grdina • Dežurni tehnike Žan Čater • Oblikovalka maske in frizerka Andreja Veselak Pavlič • Frizer Jan Herček • Garderoberki Nika Fartelj, Sanja Slemenšek • Krojačica Anita Kragelj • Šivilja Ivica Vodovnik • Odrski mojster Gregor Prah • Tehnična vodja Aleksandra Štern • Pomočnik tehnične vodje Rajnhold Jelen 

Partnerji
Gordeja, gradbeno podjetje, d. o. o., Vrhnika
Osnovna šola Kolezija, Ljubljana 
Petre šotori – hale, d. o. o., Vransko 
Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Ljubljana
Trgovine Jager 
Župnijski urad Vrhnika

 

  • Žan Brelih Hatunić

  • Urban Kuntarič, Žan Brelih Hatunić, Tina Resman

  • Urban Kuntarič, Tina Resman

  • Urban Kuntarič

  • Tina Resman

  • Žan Brelih Hatunić

  • Urban Kuntarič, Žan Brelih Hatunić

  • Urban Kuntarič

  • Branko Završan, Lovro Zafred

  • Branko Završan, Lovro Zafred

  • Branko Završan, Lovro Zafred

  • Branko Završan

  • Branko Završan, Lovro Zafred

  • Lovro Zafred

  • Urban Kuntarič, Tarek Rashid, Manca Ogorevc

  • Foto Jaka Babnik/SLG Celje

  • Vina Zarja Rojac, Nika Juvan, Jon Haramina, Paula Rutar

  • Tina Resman, Nika Juvan

  • Tarek Rashid, Manca Ogorevc

  • Tina Resman

  • Žan Brelih Hatunić, Tina Resman, Urban Kunatrič

  • Lucija Harum

  • Lucija Harum, Rastko Krošl

  • Lucija Harum

  • Tanja Potočnik

  • Žan Brelih Hatinić, Barbara Medvešček

  • Barbara Medvešček

  • Tina Resman

  • Urban Kuntarič, Barbara Medvešček

  • Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček

  • Barbara Medvešček, Urban Kuntarič

nazaj